Peter Pan pleše sam

O predsedniku Pahorju in njegovem nastopu na maturantski pijanki nisem hotel pisati. Saj so že vsi drugi. Kaj si o teh četvorkah mislim, sem že zapisal:

“Orgazmičen ideal slovenstva je maturantska četvorka, množična prireditev, na kateri pijana in enotno uniformirana mladina izvaja gibe, ki jih ne razume, po ukazih osebe, ki je ne vidi.” (kolumna V alkoholu je rešitev!)

Predsednik mladino seveda lahko pozdravi, bolje bi bilo sicer kje drugje, ne pa se z njo poenoti.

Skratka, to ste lahko brali tudi drugje. In ko se je tisk posušil in elektroni umirili, sem opazil, da je nekaj drugega, žalostnega, ostalo spregledano.

Kaj, če Borut Pahor ne bi bil predsednik?

In bi torej nek slehernik, naključni mimoidoči, sicer dobro ohranjen, a vseeno starejši gospod, 50+, stekel med množico in se na selfijih stiskal z najstnicami, z njimi migal in miškaril?

Kako skrajno žalostno bi to bilo, ste sploh pomislili? Mar ni patetično gledati 50+ najstnika, pa četudi v času, ki prisega na večno mladost? Saj se lahko delamo večno mladi, ampak v resnici nismo.

Je čas za mladost in je čas za modrost.

Ruski pisatelj Leonid Andrejev je v začetku dvajsetega stoletja napisal dramo o moškem, ki se vrne dokončat gimnazijo in ko se pridruži zabavi, ostane v kotu solznih oči. Ni bilo več isto.

Zatorej je dobro, da je Borut Pahor predsednik in mu je soočenje s staranjem prihranjeno. Zato mora spet kandidirati in znova ga moramo voliti. Naj bo vsaj enemu čim dlje prihranjeno tisto, s čimer se moramo vsi soočiti in kar moramo vsi sprejeti.

 

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *